O priimku Marušič

Izvor priimka, njegova razširjenost in portreti.

Izvor

Zgodovinski razvoj priimka

Zgodovinski izvor priimka Marušič sega na vzhodno jadransko obalo, predvsem v Dalmacijo, zlasti na območje Omiša in Makarske rivijere. Tam je priimek še danes izjemno razširjen – na primer v vasi Marušići pri Omišu ter v drugih krajih, kjer priimek Marušić nosi skoraj vsak drugi prebivalec. Hrvaški viri ga povezujejo tudi s plemiško družino Davidović-Marušić iz Rogoznice pri Šibeniku, katere korenine naj bi segale vse do 13. stoletja.

Nastanek priimka je mogoče razložiti z dvema komplementarnima vidikoma, ki se med seboj dopolnjujeta in skupaj ponujata celovito sliko njegovega prihoda na območje današnje Slovenije. Akademik Pavel Merk ga z etimološkega vidika razlaga kot ljubkovalni hrvaški priimek, razvit iz osebnih imen Mara ali Maru. To metronimično razlago, torej izpeljavo iz materinega imena Marua, podpira tudi duhovnik Andrej Marušič v svoji razpravi iz leta 1867.

Prihod priimka Marušič na območje današnje Slovenije je povezan s preseljevanjem prebivalstva iz omenjenih dalmatinskih krajev v 16. in 17. stoletju. V tem obdobju se priimek začne pojavljati na območju Goriške, Istre, doline Soče in zahodnega Krasa. To je bilo posledica več valov selitev, predvsem bega pred osmanskimi Turki ter beneških naselitvenih politik po uničujočih vojnah, epidemijah in naravnih nesrečah.

Različne oblike priimka pa se v cerkvenih matičnih knjigah pojavljajo že prej: Marussa v Trstu (1494), Marus (1524), Marussius v Posočju ter Maroushig v Brdih. Te različice so večinoma posledica prilagajanja novemu jezikovnemu in upravnemu okolju (na primer zamenjava črke ć s č), pa tudi političnih in nacionalnih vplivov, kot je poitaljančenje priimkov v obdobju med obema svetovnima vojnama.

Razširjenost po svetu

Priimek je prisoten v več kot 40 državah

Priimek Marušič in njegove številne inačice so se skozi stoletja razširile iz dveh glavnih žarišč – Dalmacije in Slovenije. Na Hrvaškem je priimek še danes najpogostejši, zlasti v Dalmaciji, kjer je posebej močno zastopan na območju Omiša in Makarske rivijere. Po razpoložljivih podatkih naj bi na Hrvaškem živelo približno 3.600 nosilci priimka Marušić, ki se od slovenskega zapisa Marušič razlikuje predvsem po naglasu in uradni obliki zapisa.

Priimek je razširjen tudi v tujini, in sicer v več kot 40 državah po svetu, čeprav so podatki o globalni razširjenosti večinoma zgolj približni. Po neuradnih spletnih virih naj bi bilo prisotnih okoli 1.000 nosilci v Moldaviji ter v državah Amerik (predvsem v Južni Ameriki, na primer v Buenos Airesu že leta 1994), približno 800 v Nemčiji, 600 v Ukrajini, 300 v Rusiji ter okoli 100 v Italiji. Priimek je razširjen tudi v večini nekdanjih jugoslovanskih republik, zlasti v Srbiji, Bosni in Hercegovini ter Črni Gori.

Ob tem je treba poudariti, da so navedeni podatki zgolj okvirni. Zlasti pri obravnavi globalne razširjenosti brez poglobljene raziskave ni mogoče zanesljivo zajeti vseh geografskih, jezikovnih in pravopisnih prilagoditev priimka, poleg tega se razpoložljivi viri med seboj pogosto razlikujejo.

Pogostost priimka v Sloveniji

V Sloveniji živi približno 600 oseb s priimkom Marušič, kar ga uvršča na 455. mesto po najbolj pogostih priimkih. Največ Marušičev živi v Goriški statistični regiji.

Poleg Marušičev živi v Sloveniji 141 oseb s priimkom Marušić, 13 oseb s priimkom Marussig in 5 oseb s priimkom Marussi.

Pogostost priimka v Sloveniji

Vir podatkov: Statistični urad Republike Slovenije

Statistična regijaŠtevilo
Pomurska10
Podravska38
Posavska23
Jugovzhodna Slovenija24
Osrednjeslovenska102
Gorenjska17
Primorsko-notranjska39
Goriška235
Obalno-kraška91

Portreti soimenjakov

IM
1641 – 1712

Ivan Marija Marušič

Duhovnik in kronist

Goriški kronist, ki je vestno beležil kugo leta 1682. Eden najpomembnejših opazovalcev življenja v stari Gorici.

Slovenska biografija →
Romuald (Lovrenc Marušič)
1676 – 1748

Romuald (Lovrenc Marušič)

Kapucinski fratar in pisatelj

Avtor Škofjeloškega pasijona – najstarejšega ohranjenega dramskega besedila v slovenščini.

Slovenska biografija →
JM
1823 – 1891

Jožef Marušič

duhovnik in katehet

Slovenski duhovnik in katehet, ki je deloval kot ravnatelj in katehet v ljudskih šolah v Gorici

Slovenska biografija →
Andrej Marušič
1828 – 1898

Andrej Marušič

Duhovnik, politik in pisatelj

Ustanovitelj lista Domovina, zagovornik slovenščine in deželni poslanec. Pomemben narodni buditelj Goriškega v 19. stoletju.

Slovenska biografija →
FM
1874 – 1944

Filip Marušić-Davidović

Rudarski zdravnik in pisec

Hrvaški zdravnik in pisec, rudarski zdravnik in občinski zdravnik v Drnišu, avtor literarnih zapisov ter prispevkov o zdravstvu in družbi.

Predstavitev →
KM
1879 – 1963

Katarina Marussig-Drenik

Kiparka in slikarka

Tržaška umetnica, ki je razstavljala po Evropi in Afriki. Po vojni se je ustalila v Ljubljani.

Slovenska biografija →
Pietro Marussig
1879 – 1937

Pietro Marussig

Slikar

Tržaški slikar in soustanovitelj skupine Novecento. Ustvarjal pod vplivom Van Gogha, Gauguina in Cezanna.

Slovenska biografija →
Drago Marušič
1884 – 1964

Drago Marušič

Pravnik in politik

Ban Dravske banovine, minister in diplomatski predstavnik. Po drugi svetovni vojni se je zavzemal za priključitev Primorske k Jugoslaviji.

Slovenska biografija →
Guido Marussig
1885 – 1972

Guido Marussig

slikar, grafik, scenograf

Tržaški umetnik, znan po secesijskih in dekorativnih delih ter po sodelovanju pri opremljanju Vittoriala Gabrieleja d’Annunzia.

Wikipedia →
Fran Marušič
1906 – 1930

Fran Marušič

protifašistični aktivist (TIGR)

Član organizacije TIGR in eden štirih bazoviških žrtev, ustreljenih na Bazoviški gmajni zaradi odpora proti fašizmu.

Wikipedia →
AM
1908 – 1984

Antonio Marussi

geodet, matematik

Italijanski geodet, eden utemeljiteljev sodobne tridimenzionalne geodezije in intrinzične geodezije, vodil Mednarodno združenje za geodezijo.

Wikipedia →
Anđelko Marušić »Ferata«
1911 – 1981

Anđelko Marušić »Ferata«

nogometaš

Legendarni vezist Hajduka Split in jugoslovanski reprezentant, po katerem je poimenovan stadion v Omišu.

Wikipedia →
Darko Marušič
1919 – 1943

Darko Marušič

partizan, narodni heroj

Slovenski partizan in ključavničar, narodni heroj Jugoslavije, padel v boju pri Lokovcu

Slovenska biografija →
BM
1926 – 1991

Branko Marušić

Arheolog

Hrvaško‑slovenski arheolog in umetnostni zgodovinar, znan po raziskavah sakralne umetnosti in arhitekture na Slovenskem.

Wikipedia →
Danijel Marušić
1931 – 2009

Danijel Marušić

filmski in televizijski režiser

Hrvaški režiser, najbolj znan po kultni televizijski seriji »Naše malo misto« in številnih TV dramah.

Wikipedia →
Radovan Marušić
1932 – 2008

Radovan Marušić

dramaturg, scenograf

Hrvaško-bosanski dramaturg in scenograf, dolgoletni ustvarjalec in direktor Bosanskega narodnega pozorišta v Zenici.

Wikipedia →
Tomaž Marušič
1932 – 2011

Tomaž Marušič

predsednik skupščine občine Nova Gorica, minister za pravosodje

Predsednik skupščine občine Nova Gorica (1993-1994) in minister za pravosodje v 4. vladi Republike Slovenije (1997-2000)

Slovenska biografija →
Joakim Marušić
1937 – 1985

Joakim Marušić

televizijski režiser

Hrvaški TV režiser, sin nogometaša Anđelka Marušića, znan po serijah kot »U registraturi« in drugih televizijskih dramah.

Enciklopedija →
dr. Branko Marušič
1938 – 2026

dr. Branko Marušič

zgodovinar

Goriški kronist z več kot 2500 objavljenimi deli s poudarkom na raziskovanju življenja na Goriškem v 20. stoletju. Častni občan Mestne občine Nova Gorica.

Slovenska biografija →
prof. dr. Andrej Marušič
1965 – 2008

prof. dr. Andrej Marušič

zdravnik, psihiater, psiholog

Slovenski psihiater in psiholog mednarodnega slovesa, specialist za suicidologijo, nekdanji direktor Inštituta za varovanje zdravja RS in vodja oddelka za raziskovanje zdravja na Univerzi na Primorskem.

Obrazi slovenskih pokrajin →
Konrad Marušič
1971 – 2026

Konrad Marušič

tursitični vodnik, organizator Srečanja Marušičev

organizator Srečanja Marušičev, turistični vodnik in zgodovinski poznavalec domačih krajev

Moja občina →